Prolog d.o.o., Logatec

OBRNJENA DAVČNA OBVEZNOST

Mehanizem obrnjene davčne obveznosti v določenih sektorjih v skladu s 76.a členom ZDDV-1 (link)

Mehanizem, ko prodajalec, ki je zavezanec za DDV, izstavi račun kupcu (tudi zavezancu za DDV) ter ne obračuna davka na dodano vrednost (DDV) in je to dolžan narediti kupec sam. Gre za izvedbo t.i. samoobdavčitve, ko je potrebno obračunati izstopni DDV in ga priznati kot vstopnega, če ima kupec do tega pravico.

To je dovoljeno le med DDV zavezanci, prodajalec tega ne sme storiti, če je račun izstavil fizični osebi ali podjetju, ki ni DDV zavezanec.

Podrobneje o 76.a členu ZDDV-1:
(prejemniki blaga ali storitev kot plačniki DDV)
(1) DDV mora plačati davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, kateremu se opravijo naslednje dobave:
a) gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami;
b) posredovanje osebja, vključenega v dejavnosti iz prejšnje točke;
c) dobava nepremičnin iz 7. in 8. točke 44. člena tega zakona, če se je dobavitelj odločil za obdavčenje v skladu s 45.členom tega zakona;
d) dobava odpadkov, ostankov in rabljenega materiala ter storitev iz Priloge III a tega zakona.

V našem podjetju smo se strankam, ki izdajajo račune z obrnjeno davčno obveznostjo prilagodili in po predpisani zakonodaji (link) uredili, da izdani račun samodejno vključuje obvezne podatke iz 82. člena ZDDV-1 ter navedbo veljavne določbe ZDDV-1.

Več o mehanizmu obrnjene davčne obveznosti / kdaj se uporablja pravilo obrnjene davčne obveznosti?
1. Pri določenih storitvah v gradbenem sektorju;
2. Pri storitvah najemanja osebja v zvezi z opravljanjem storitev v gradbenem sektorju;
3. Pri dobavi zemljišč in zgradb, za katere je dobavitelj uporabil možnost obdavčitve v skladu s 45. členom ZDDV-1;
4. Pri dobavi odpadkov, ostankov in rabljenega materiala ter storitev iz Priloge III a ZDDV-1.

1. Storitve v gradbenem sektorju
V skladu s 127.b členom pravilnika se med gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami uvrščajo storitve, ki so uvrščene pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije dejavnosti (v nadaljevanju SKD). Tako med gradbena dela primeroma spadajo:

· gradnja stavb pod šifro SKD: F/41 (npr. gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb);

· gradnja inženirskih objektov pod šifro SKD: F/42 (npr. gradnja cest in železnic, mostov in predorov, gradnja objektov oskrbne infrastrukture, gradnja vodnih objektov, gradnja drugih objektov nizke gradnje);

· specializirana gradbena dela pod šifro SKD: F/43 (npr. pripravljalna dela na gradbišču, rušenje objektov, zemeljska pripravljalna dela, testno vrtanje in sondiranje, inštaliranje pri gradnjah, zaključna gradbena dela).

Med čiščenje kot gradbena dela spada le čiščenje novogradenj pred prevzemom iz šifre SKD F/43.390.

2. Storitve najemanja osebja v zvezi z opravljanjem storitev v gradbenem sektorju (posredovanje osebja, vključenega v dejavnosti v gradbenem sektorju)
Navedena določba zajema zagotavljanje delovne sile za izvedbo določenih gradbenih del iz a) točke 76.a člena ZDDV-1 skupaj z nadzorom te delovne sile, ki se v skladu s SKD razvršča v ustrezne oddelke gradbeništva (glede na opravljene storitve).

Dajanje gradbene mehanizacije z upravljalci v najem spada med specializirana gradbena dela, znotraj dejavnosti gradbeništva (npr. premični žerjav na kolesih izposojen z osebjem gradbenemu izvajalcu).

3. Dobave zemljišč in zgradb, za katere je dobavitelj uporabil opcijo obdavčitve (dobava nepremičnin iz 7. in 8. točke 44. člena ZDDV-1, če se je dobavitelj odločil za obdavčenje v skladu s 45. členom tega zakona)
V skladu z določbo 7. točke 44. člena ZDDV-1 je plačila DDV oproščena dobava objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, razen če je dobava opravljena preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve.

V skladu z določbo 8. točke 44. člena ZDDV-1 je plačila DDV oproščena tudi dobava zemljišč, razen stavbnih zemljišč (parcele, na katerih je v skladu s predpisi dopustna gradnja objektov).

Davčni zavezanec, ki opravlja transakcije, ki so v skladu s prej navedenima določbama oproščene plačila DDV, se lahko v skladu s 45. členom ZDDV-1 dogovori s kupcem nepremičnine – davčnim zavezancem, ki ima pravico do odbitka celotnega DDV, da bo od navedenih transakcij, ki bi morale biti oproščene plačila DDV, obračunal DDV po predpisani stopnji.

Z novo določbo se tako mehanizem obrnjene davčne obveznosti uvaja pri dobavah nepremičnin, pri katerih sta se dobavitelj in kupec odločila za obdavčenje v skladu s 45. členom ZDDV-1 (»stare« nepremičnine, zemljišča, ki niso stavbna zemljišča).

4. Dobave odpadkov, ostankov in rabljenega materiala (dobava odpadkov, ostankov in rabljenega materiala ter storitev iz Priloge III a, ki je priloga ZDDV-1).
Dobava kovinskih in nekovinskih odpadkov, ostankov in rabljenega materiala, vključno s polizdelki od predelave, izdelave ali taljenja železnih in neželeznih kovin ter njihovih zlitin;

Dobava železnih in neželeznih pol predelanih izdelkov ter s tem povezane storitve predelave;

Dobava ostankov in drugega materiala, ki ga je mogoče reciklirati in vsebuje železne in neželezne kovine, njihove zlitine, žlindro, pepel, škajo in industrijske ostanke, ki vsebujejo kovine ali njihove zlitine, ter opravljanje storitev izbiranja, rezanja, ločevanja na dele in stiskanje za te izdelke;

Dobava odpadkov iz železa in neželeznih kovin, kot tudi ostružkov, ostankov, odpadkov, rabljenega materiala in materiala, ki ga je mogoče reciklirati, ki vsebuje odpadno steklo, steklo, papir, karton, lepenko, krpe, kosti, usnje, umetno usnje, pergament, surovo kožo z dlako ali brez nje, kite, tetive, motvoze, vrvi, konopce, kable, gumo in plastiko, ter s tem povezane storitve predelave;

Dobava materiala, navedenega v tej prilogi, po predelavi v obliki čiščenja, loščenja, izbire, rezanja, drobljenja, stiskanja ali vlivanja v ingote;

Dobava ostankov in odpadkov po obdelavi osnovnih materialov.

Kdaj mehanizem obrnjene davčne obveznosti uporabimo pri dobavi blaga in storitev?

Mehanizem obrnjene davčne obveznosti se uporablja le v primerih dobav blaga in opravljenih storitev, ki jih opravi davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, drugemu davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV v Sloveniji.

V zvezi z uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti je v primerih dobav odpadkov, ostankov in rabljenega materiala ter storitev iz je treba upoštevati predvsem naslednje predpostavke:

opravljena mora biti dobava blaga (odpadkov, ostankov, rabljenega materiala) za plačilo in dobava mora biti opravljena med dvema davčnima zavezancema, identificiranima za namene DDV v Sloveniji;

tudi storitve predelave morajo biti opravljene med dvema davčnima zavezancema, identificiranima za namene DDV;

storitvi odvoza in zbiranja odpadkov nista zajeti v Prilogi III a k ZDDV-1, zato se v zvezi s tema storitvama mehanizem obrnjene davčne obveznosti ne uporablja. V teh primerih namreč davčni zavezanec običajno ne opravi dobave blaga za plačilo, temveč sam plača storitev odvoza ali zbiranja odpadkov, ki mu jo opravi drug davčni zavezanec;

po predelavi odpadka in njegovi nadaljnji prodaji se mehanizem obrnjene davčne obveznosti uporabi le v primeru, če ima predelani material, ki se ga naprej dobavi, še vedno klasifikacijsko številko odpadka;

nadaljnja dobava novih izdelkov iz sekundarnih surovin se ne uvršča med dobave, za katere se uporablja mehanizem obrnjene davčne obveznosti iz 76. a člena ZDDV-1;

dobava polizdelkov od predelave, izdelave ali taljenja železnih in neželeznih kovin iz točke (1) Priloge III a se nanaša le na železne in neželezne kovine (ne pa npr. na polizdelke od predelave plastike, stekla,…).

Prijava dobav blaga in opravljanja storitev po 76.a členu ZDDV-1 (link)
Skladno s prvim odstavkom 78.a člena ZDDV-1 mora davčni zavezanec, ki opravlja dobave blaga ali storitev, za katere je prejemnik plačnik DDV v skladu s 76.a členom tega zakona, v roku 30 dni od prve dobave obvestiti davčni organ o začetku opravljanja teh dobav. Priglasitev oziroma oddaja obvestila se opravi preko sistema e-Davki.

Prav tako mora davčni zavezanec, ki preneha opravljati dobave blaga ali storitev, za katere je prejemnik plačnik DDV v skladu s 76.a členom ZDDV-1, o tem obvestiti davčni organ.

Če davčni zavezanec ponovno začne opravljati take dobave, mora v roku iz prvega odstavka 78.a člena ZDDV-1, ponovno obvestiti davčni organ o začetku opravljanja teh dobav.

Prejemniki blaga ali storitev kot plačniki DDV (127.a člen pravilnika)
Plačnik DDV na podlagi 76. a člena ZDDV-1 je vsak davčni zavezanec, prejemnik blaga ali storitev, identificiran za namene DDV v Sloveniji, kadar mu dobavi blago ali opravi storitve iz 76. a člena ZDDV-1 davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, razen:

a) oseba iz d) točke prvega odstavka 4. člena ZDDV-1, ki obračunava DDV le od pridobitev blaga znotraj Skupnosti, in je plačnik DDV na podlagi 5. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 ali obračunava DDV le od prejetih storitev, in je plačnik DDV na podlagi 3. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 ali opravlja storitve na ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES, izključno prejemnik storitve. Te osebe so v seznamu davčnih zavezancev na spletni strani Davčne uprave RS, označene s črko P.

b) davčni zavezanec, ki naroča blago in storitve iz 76.a člena ZDDV-1 preko oseb, ki delujejo v njegovem imenu in za njegov račun, ko se uporabi c) točka šestega odstavka 36. člena ZDDV-1 (npr. lastniki stanovanj v večstanovanjski stavbi naročajo gradbene storitve na objektu preko upravnika večstanovanjske stavbe);

c) državni organi in organizacije, organi lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava, ki naročajo blago in storitve iz 76.a člena ZDDV-1 v zvezi z dejavnostmi in transakcijami, za katere se v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDDV-1 ne štejejo za davčne zavezance.

V primerih, ko oseba iz c) točke prejšnjega odstavka naroča blago ali storitve iz 76. a člena ZDDV-1 tako za opravljanje njene redne (neobdavčljive) dejavnosti kot za opravljanje njene lastne dejavnosti, je ta oseba (naročnik) odgovorna, da dobavitelju oziroma izvajalcu sporoči v katerem delu je določena kot plačnik DDV.

Mehanizem obrnjene davčne obveznosti in dobavitelji
Pri uporabi mehanizma obrnjene davčne obveznosti je kupec blaga oziroma prejemnik storitve tisti, ki mora obračunati in plačati DDV. Dobavitelj od opravljene dobave ne obračuna DDV, na računu pa mora navesti 76.a člen ZDDV-1, da je dobava blaga ali opravljena storitev predmet obrnjene davčne obveznosti.

Preverjanje veljavnosti identifikacijske številke (ID številke) za DDV kupca blaga oziroma prejemnika storitve
Dobavitelj blaga oziroma izvajalec storitev se mora prepričati o tem, ali je prejemnik v trenutku, ko nastane obveznost za obračun DDV od dobav blaga, storitev in predplačil, o katerih se poroča v pročilu o dobavah blaga in storitev iz 76.a člena ZDDV-1, identificiran za namene DDV in mu identifikacijska številka za DDV ni izdana zgolj zaradi obveznosti obračuna DDV od pridobitev blaga znotraj Skupnosti ali prejema oziroma opravljanja storitev iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1.

Preveritev, ali je ID številka za DDV, ki jo je predložil prejemnik blaga ali storitve, veljavna ali ne, se lahko opravi z vpogledom v seznam davčnih zavezancev, objavljenim na spletni strani Davčne uprave RS.

Če ID številka za DDV prejemnika blaga oziroma storitev ni veljavna ali pa je označena s črko P, dobavitelj ne izpolnjuje pogojev za uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti, kar pomeni, da mora od opravljene dobave sam obračunati DDV.

Izdaja računa (138. člen pravilnika)
Dobavitelj mora na računu izkazati vse podatke, ki so v skladu z 82. členom ZDDV-1 obvezni ter označiti, da gre za dobavo, pri kateri se uporabi mehanizem obrnjene davčne obveznosti. Razviden mora biti tudi podatek o davčni osnovi po posamezni davčni stopnji in znesek DDV, ki pa ni vključen v skupni znesek obračunanega DDV, temveč je izkazan kot znesek DDV, dolgovan na podlagi obrnjene davčne obveznosti. Na računu je treba navesti tudi veljavno določbo 76.a člena ZDDV-1, po kateri je dobava blaga ali storitev predmet obrnjene davčne obveznosti.

Davčni zavezanec, ki davčnemu zavezancu z enim samim računom zaračunava dobave, ki jih opravi v skladu s 76.a členom ZDDV-1 in dobave, od katerih mora sam obračunati in plačati DDV, mora na računu te dobave izkazati ločeno.

Obveznosti prejemnika blaga ali storitev, ki so predmet obrnjene davčne obveznosti
Davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, ki so prejemniki blaga oz. storitev za katere se uporabi mehanizem obrnjene davčne obveznosti, so plačniki DDV in morajo obračunati DDV od dobave, ki jim je bila opravljena, ter tudi od danih predplačil na dan izvršitve predplačila. Znesek DDV mora biti razviden z računa oziroma drugega dokumenta, ki jim ga izda dobavitelj.